Osnovna šola Franja Goloba Prevalje

FORMA VIVA - VRTILJAK
Pri postavitvi so sodelovali delavci železarne Ravne. Umestitev v prostor, lokacijo pri šoli, je določil avtor sam. Irski kipar Jim Buckley je skulpturo zgradil iz dveh temeljnih elementov, ki jih je našel "in situ": gigantskega obroča in v vertikalo postavljenega stebra iz jeklenih cevi velikega premera, s čimer je dosegel dinamično interakcijo med obema temeljnima koordinatama človeškega dojemanja prostora. Oba impozantna kosa obdelanega jekla je spel s členasto verigo tako, da celota asociira na otroški vrtiljak od tod tudi ime Vrtiljak.


MUZEJ BRALNE ZNAČKE
Osnovna šola Franja Goloba Prevalje / Polje 4, Prevalje / zgodovinska stalna razstava Prežihove bralne značke, prve med značkami / prva postavitev leta 1981 / druga postavitev leta 2001, ob 40-letnici bralne značke / zasnovala in uredila Greta Jukič, fotografije so prispevali Stanko Kotnik, Franc Keber, Franc Štrekelj in arhiv šole.

V osnovni šoli na Prevaljah se je rodila ideja o bralni znački, ki je doživela neverjeten razcvet in zaznamovala otroštvo in mladost vsem Slovencem doma in tudi v zamejstvu. Pobudnika sta bila takratni prof. slovenskega jezika v šoli Stanko Kotnik in ravnatelj šole ter pisatelj Leopold Suhodolčan. Prva podelitev bralne značke poimenovane po pisatelju Prežihovemu Vorancu – Prežihove bralne značke - je bila 22. maja 1961 ob 11. uri v domu Partizan na Prevaljah ob prisotnosti pisatelja Franceta Bevka, učencev, staršev, kulturnikov, predstavnikov Zveze prijateljev mladine in političnih predstavnikov. Podelili so 10 Prežihovih bralnih značk.


FRANJO GOLOB
Osnovna šola Franja Goloba Prevalje / Polje 4, Prevalje / pomnik, doprsni kip bron / avtor, Rade Nikolić, akademski kipar / v- 45 cm, š-55 cm, o-110 cm / naročnik kipa in odlitka [mavec]: Kulturna skupnost Ravne na Koroškem in Osnovna šola Franja Goloba Prevalje v letu 1971/1972.

Osnovna šola na Prevaljah je poimenovana po slikarju in restavratorju Franju Golobu na pobudo Marije Suhodolčan ob odprtju nove šole na Polju 4. Franjo GOLOB, slikar, restavrator. *Prevalje, 5.4.1913; †Domžale, 3.9.1941 [ustreljen kot prvi talec umetnik]; pokopan je v skupni grobnici partizanov v Zlatem polju pri Kranju. K Idi Vivod, svoji teti in njeni družini na Prevaljah, je večkrat prihajal na počitnice. Obdobje prve svetovne vojne sta Franjo in njegov mlajši brat preživela pri stari materi na Prevaljah in tu je končal prvi razred ljudske šole, zatem se je družina preselila v Maribor. Prvi letnik gimnazije je dokončal na Ptuju, a jo je zapustil in se šel učit podobarsko-zlatarske obrti v delavnico podobarja in pozlatarja Antona Zorattija. Tu se je pokazala njegova nadarjenost za slikanje. V letih 1931–1932 je študiral na Srednji tehniški šoli v kiparskem oddelku pri prof. Francetu Kralju. Tu je spoznal sonarodnjaka Lojzeta Šušmelja s Fale ob Dravi. S štipendijo, ki jo je Franju Golobu priskrbel France Stelé, je šolanje nadaljeval na kiparskem oddelku Umetno-obrtne šole v Zagrebu in pričel tudi slikati. V jeseni leta 1933 se je vpisal na Umetnostno akademijo v Zagrebu in študij dokončal 1937. Pomagal pri je pri restavratorstvu fresk v božjepotni cerkvi v Crngrobu skupaj z dr. Francetom Stelétom in Matejem Sternenom, slikarjem in banovinskim restavratorjem. Jeseni leta 1938 se je vpisal kot izredni slušatelj na Univerzo v Ljubljani, na Oddelek umetnostne zgodovine. V decembru je izdal v Bibliofilski založbi slikarja Mihe Maleša zbirko lesorezov "N'mav čriez izaro". V Slovenskem gospodarju je 31.1.1940 objavil svoje risbe [krokije], ki so nastale na Prevaljah in okolici: Štoparjev most, Preganthaus, Štepih, Paverkne z Uršlje gore in Pobič s Strojne in ob vsaki podobi napisal ustrezen verz. Okupacijo je dočakal v uniformi, bil je zajet in nekaj dni zaprt v meljski vojašnici v Mariboru, od koder je pobegnil v Dravograd, kjer se je zaposlil pri firmi Siemens, ki je gradila elektrarno v Dravogradu. Stanoval je pri Klančnikovih v Podklancu pri Dravogradu. Povezal se je s skupino, ki je pripravljala upor proti okupatorju in v Črnečah so ga 22.8.1941 aretirali in odpeljali na Prevalje v prostore tedanje šole, od tam v Begunje in ga nato v skupini desetih talcev ustrelili 3.9.1941 v Domžalah kot prvega talca umetnika. Ohranjeno je okrog sto njegovih del, ki so raztresena po slovenskih javnih in zasebnih zbirkah.


PREVALJSKA STORIJA
Osnovna Šola Franja Goloba Prevalje / Polje 4, Prevalje / freska na stopnišču v šoli ponazarja zgodovino Koroške / avtor: Jože Vidic, akademski slikar.

Ob preselitvi v novo šolsko stavbo na Polju 4, 22. decembra 1963, je vse prijetno presenetila izjemna umetnina, freska akademskega slikarja Jožeta Vidica – Prevaljska storija, ki se razteza na skoraj 100 m2 na steni ob stopnišču v drugo nadstropje. Prevaljska storija v barvi starega zlata ponazarja zgodovino Prevalj od Miklove Zale, kmečkih uporov, Prevaljske storije o treh graščakovih hčerah, železarstva na Prevaljah, do partizanskih bojev ob osvoboditvi Jugoslavije izpod fašizma, do upodobitev kmetov in delavcev pri delu … Freska je ena najlepših fresk v slovenskih šolah, zanjo je poskrbel ravnatelj Leopold Suhodolčan. Zanimivo je, da je potrebno učencem v vsakem obdobju na novo odkrivati vsebino Prevaljske storije. Simboli preteklosti današnji mladini tuji (vojvodski prestol, srp, žitni snop, partizanski boji …). Freska ne pomeni samo dekoracije oz. umetniškega izdelka, ampak pomeni tudi sprehod skozi zgodovino Koroške. V 60-letih je bil Janez Vidic eden najpomembnejših slikarjev na Slovenskem, zato je njegova umetnina še toliko pomembnejša. O motivih oz. o vsebini freske se je posvetoval z ravnateljem Leopoldom Suhodolčanom, prvotno predlogo oz. zasnovo si je izdelal na sliki, ki je še ohranjena.


STALNA SPOMINSKA RAZSTAVA O LEOPOLDU SUHODOLČANU
Osnovna Šola Franja Goloba Prevalje / Polje 4, Prevalje / stalna razstava na stopnišču osnovne šole odprta ob 20-letnici pisateljeve smrti / avtorica stalne razstave Hedvika Gorenšek, knjižničarka.

Leopold SUHODOLČAN, pisatelj in kulturno-prosvetni delavec. *Žiri, 10. 8. 1928; †Golnik, 8. 2. 1980, živel je na Prevaljah (od 1950), kjer je pokopan. Suhodolčanovo otroštvo so zaznamovale selitve zaradi očetove službe. Bil je v prvi povojni generaciji, ki je leta 1949 končala Učiteljišče v Mariboru. Po dvomesečnem službovanju kot učitelj v Radljah in odsluženju vojaškega roka je bil učitelj na Prevaljah (1950–1951) pozneje je končal Višjo pedagoško šolo v Ljubljani (1951–1953) in po diplomi iz slovenskega in nemškega jezika se je vrnil na prevaljsko šolo, kjer je bil pedagog (1953–1957) in nato sedemnajst let (do 1974) ravnatelj Osnovne šole Franja Goloba. Leta 1974 je postal urednik mladinske revije Kurirček in bil nato glavni in odgovorni urednik knjižnih izdaj založbe Borec v Ljubljani (1977–1980). Desetletje je vodil Likovni salon v Študijski knjižnici na ravenskem gradu.

Bil je podpredsednik Društva slovenskih pisateljev, soustanovitelj in soorganizator pomembne kulturne akcije branja za bralno značko (ob prof. Stanku Kotniku), ki se je od leta 1961 s Prevalj razširila po vsej Sloveniji in tudi na avstrijsko Koroško. V okviru tega gibanja je obiskal večino osnovnih šol po Sloveniji, kjer je nastopal in bil na podelitvah bralnih značk. Več let je bil tudi predsednik Zveze bralnih značk. Suhodolčanovo največje in najodgovornejše poslanstvo je bilo pisateljevanje. Pisatelj je v časopisju, zbornikih in knjigah objavil več kot osemsto leposlovnih prispevkov in različnih člankov. Njegova dela je v šestindvajset jezikov prevajalo oseminpetdeset prevajalcev in ilustriralo več kot sedemdeset slikarjev. Za odrasle je pisal sodobnejšo realistično prozo, v katero je uvajal stilne in besedne inovacije. Za zunanji okvir mu je služila Koroška. Slovenska literarna kritika ga je ovrednotila za zelo uspešnega mladinskega pisatelja.


SPOMINSKA PLOŠČA BRALNI ZNAČKI
Osnovna šola Franja Goloba Prevalje / Polje 4, Prevalje / spominsko obeležje – ovalna lesena plošča iz lipovega lesa z vžganim besedilom 2,5 x 1,5 m / odkritje: 14. 9. 2000 ob 40-letnici Bralne značke / avtor: Andrej Grošelj, akademski kipar in likovni pedagog.

In dvignila se je beroča vojska izpod Pece in Uršlje . . .", je zapisano na spominski plošči, ki jo je oblikoval in izdelal akademski kipar Andrej Grošelj. Odkritje je bilo na Krojačkovem dnevu, ob Jesenskih srečanjih na Prevaljah, 14. septembra 2000, ob 17. uri. Ploščo je odkril pisatelj in takratni predsednik Bralne značke Slovenije Tone Partljič z najboljšo bralko šole - Alenko Marin. Prireditve so se ob prisotnosti učencev Osnovne šole Franja Goloba Prevalje in predstavnikov učencev šol Mežiške doline udeležili: župan dr. Matic Tasič, sorodniki Leopolda Suhodolčana, Jože Zupan, nekdanji predsednik Bralne značke Slovenije; Miha Mohor, predstojnik Zavoda za šolstvo enote Kranj in mentor šolskih glasil; Tilka Jamnik, podpredsednica Bralne značke Slovenije; David Tasič, urednik založbe Karantanija; Manca Perko, strokovna sodelavka ZPM Slovenije, nekdanji mentorji bralne značke in nekdanji učenci. Po odkritju spominske plošče je bilo odkritje doprsnega kipa Leopoldu Suhodolčanu v Spominskem parku.

prevalje-krozni

Prevalje

Lep je svet med Peco in Uršljo goro, kjer ob vznožju leži obcina Prevalje z raznovrstnimi podobami narave, bogato kulturno dedišcino in središcem kulturnega,...

volinjak

Stražišče

Stražišče je gozdnato hribovito naselje vzhodno od Breznice. Po njem so raztresene samotne kmetije. Nad naseljem se boči apnenčasta Brinjeva gora,...

poljana

Poljana

Dobre 4 km s Prevalj, ob glavni cesti Prevalje–Mežica, leži naselje Poljana. Tik ob glavni cesti stoji gotska cerkev sv. Janeza Krstnika iz 14. stoletja,...

holmec

Holmec

Na nekdanjem mejnem prehodu Holmec stoji pomnik Domovino se vedno brani 1991-2011, postavljen ob 20-letnici samostojnosti RS.

sentanel

Šentanel

Vas slovi po izvrstni koroški kuhinji, prvovrstnem moštu in edinstvenih razgledih na Uršljo goro, Peco, Raduho, Libuško polje, Obir in Podjuno.

lese

Leše

Strnjena vasica Leše leži v majhni kadunji in je deloma raztresena po pobocjih, skozi pa tece Leški graben. Preteklost Leš je najbolj zaznamovalo rudarstvo,...